CŠOD Trilobit, Javorniški Rovt, 8. razred


Ponedeljek, 17. kimavca 2018
Končno smo dočakali težko pričakovani dan!
Ob 9. uri je zabrnel motor udobnega avtobusa s katerim smo preko naše čudovite in s soncem obsijane dežele odpeljali proti Gorenjski, natančneje v CŠOD Trilobit, ki se nahaja v majhnem “rovtu”, imenovan  Javorniški Rovt. Vožnja do Jesenic je po avtocesti minila kot bi trenil. Vmes smo naredili postanek, na katerem smo na varno pospravili okusno malico, ki so jo za nas pripravile kuharice naše šole. Pot od Jesenic do Javorniškega Rovta je bila malce adrenalinska vendar je naš šofer avtobusa teh nekaj ozkih in strmih ovinkov z lahkoto premagal.

Ko smo prispeli na dom, nas je prijazno sprejel oskrbnik doma, ki nam je zaželel dobrodošlico. Po nastanitvi v sobah smo pojedli okusno kosilo. In nato se je začelo za res! Razdelili smo se v dve skupini. Ena skupina se je učila osnov veslanja s čolnom na akumulacijskem jezeru, ki se nahaja tik ob domu.  Voda v jezeru je kristalno čista, ker pa prihaja iz planinskih virov je ledeno mrzla. Ima vsega skupaj šest stopinj Celzija. Ravno velike želje po kopanju v tej vodi nismo imeli, vseeno pa so se nekateri zelo razgreti učenci in učenke tudi rahlo in za kratek čas “omočili”. Druga skupina se je med tem seznanila z navodili in s priporočeno opremo za varen obisk gora. Po približno dveh urah sta se skupini zamenjali. Popoldanska aktivnost je trajala vse do večerje. Po večerji smo se v soju petrolejk odpravili na nočni pohod. Malo navzdol in malo navzgor, skozi nekaj manjših gozdnih poti in travnikov. Ob poti smo videli opozorilno tablo, da se nahajamo na področju medveda, vendar mi nismo srečali prav nobenega. Smo pa na jasi sredi noči srečali belega žrebička, ki je v soju mesečine prvega krajca brezskrbno tekal po orošenem travniku. Kakšna svoboda!
Verjetno je odveč pisati, da smo ob vrnitvi v dom, polni novih doživetij in zelo utrujeni, takoj popadali v postelje in sladko zaspali.
Fotografije


Torek, 18. kimavca 2018
7.00. “Kikirikiiiiii!” Dobro slišimo? Od kod neki se je vzel petelin, ki nam krati sladki spanec? Po nekaj trenutkih prebujeni ugotovimo, da je bil petelin učiteljev “boombox”, kikirikanje pa posnetek z Youtubea… Kakorkoli, bujenje je uspelo.
Umivanje, pospravljanje postelj in sob. Joj, ti naši spremljevalni učitelji nam ne dajo miru niti v šoli v naravi. Zakaj si moram naenkrat sam pospravljati posteljo? Zajtrk. Čokolino, kosmiči, namazi takšni in drugačni. V glavnem super.
Po zajtrku dopoldanski del “pouka”. Delo v dveh skupinah. Ena skupina se uči osnov preživetja v naravi, druga se uči osnov orientacije. V prvi skupini prijazen učitelj na lep in zelo nazoren način predstavi osnovne tehnike preživetja v naravi: prepoznavanje neužitnih oz. strupenih rastlin, predvsem gob, kako si narediti zasilno bivališče z materialom, ki ga najdemo v naravi in pri tem kar se da izkoristiti naravne danosti. Po teoretični predstavitvi je sledilo praktično delo. Iz naravnega materiala, ki smo ga nabrali v gozdu smo v več skupinah delali čisto prave bivake. No, resnici na ljubo, morali bomo še veliko vaditi, da bomo znali narediti takega, ki nam bo v primeru nuje resnično nudil zatočišče. Med tem se je druga skupina učila osnov orientacije. Pri učenju so si pomagali s tabličnimi računalniki! Na tabličnih računalnikih je bil nameščen program, ki je sošolce vodil po bližnji okolici in jih hkrati učil osnov orientacije. Hmm, bili smo kar malo presenečeni, saj nismo pričakovali, da se bomo s pomočjo tabličnih računalnikov učili tudi v šoli v naravi. Po približno dveh urah smo zamenjali skupini. Dopoldanski del pouka je hitro minil.
Po okusnem kosilu (zelenjavna juha in musaka s solato) je sledil popoldanski del. Učitelj, ki nas je dopoldan učil osnov preživetja v naravi, nas je popoldan  učil osnov “muharjenja“. To veščino  odlično obvlada, saj mu je uspelo uloviti kar dve krasni ribi. Seveda smo si ju radovedno ogledali in ju hitro vrnili v njuno naravno bivališče. Druga skupina je med tem pri prijazni učiteljici spoznavala nevarnosti v naravi in prvo pomoč. Ponovno smo zamenjali skupini tako, da smo na večerjo odšli z veliko novih znanj. Spretnosti muharjenja pa bomo dodelali v domačih mlakah in potokih.
Po večerji je sledil družabni večer v telovadnici doma. Ob šaljivih družabnih igrah smo se neizmerno zabavali in se veliko smejali. 21.30 – zaključek družabnih iger. Pogled skozi “ta mali” šolski teleskop na prvi krajec Lune. Znanstveno dokazano in potrjeno s fotografijo, narejeno s tablico skozi teleskop (improvizacija), Luna ima (še vedno) kraterje! 🙂 Tuširanje, umivanje zob, pižama in zaslužen počitek. 22.00 Uradni začetek nočnega počitka. Vsi ne morejo takoj zaspati. Tekom dneva se je pripetilo veliko novih dogodivščin in “človek” pač ne more tako hitro in enostavno zaspati. 🙂
Fotografije 


Sreda, 19. kimavca 2018
7.00. Uuuuuuuuuuiiiiiiiuuuuuuuuuiiiiiiiuuuuuu….. Kaj neki se je zgodilo? Alarm! Požar? Ne… Le posebni zvočni učinek za budnico, ki so si jo omislile deklice, ki se vedno zbujajo pred “uradnim” bujenjem. Zvočni učinek je uspel. Vsi so bili v trenutku budni. 🙂
Jutranja opravila v kopalnici, pospravljanje spalnic. Očitno viden napredek od preteklega dneva. Tudi fantje končno dobijo lep(š)e ocene. Zajtrk. Ob 8.30 zbor pred domom v popolni pohodniški opremi. Kam gremo? V gozd. Preživetje v naravi in kemična analiza talnih  voda v okolici doma. Joj. ne. Ni pretiranega navdušenja. Vseeno se odpravimo. Ko prispemo v gozd pa presenečenje! Gobe (užitne in neužitne) na vsakem koraku! Sanje vsakega pravega gobarja! Učitelj Matej iz CŠOD Trilobit kar ne uspe sproti očistiti vseh gob. Polaga jih v košaro, ki se hitro polni. Vse učence nas zagrabi nabiralska strast. Praktično vsakdo najde svojo gobjo trofejo, nekateri jih najdejo tudi več! Učitelj Silvo vsakega srečneža fotografira. Po sprehodu po gozdu naletimo na različne talne vode (potoki, mlake, močvirja). Z učiteljico Martino iz CŠOD opravimo različne kemijske analize vode (pH, trdota, vsebnost nitratov,…). Ugotovimo, da je voda neoporečna. Lahko bi jo brez skrbi pili. Ko je košara polna gob se odpravimo proti CŠOD. vmes se ustavimo na bližnjem planinskem domu. Končno prilika, da potrošimo nekaj denarja za sladoled. 🙂 Družbo nam delata prijazna kužka. Na poti ponovno srečamo lepega belega žrebca, ki smo ga srečali že prvi večer na nočnem pohodu, ko je v soju mesečine prvega krajca brezskrbno tekal po orošenem travniku. 🙂 No, sedaj je tekal po sočni, s soncem obsijani, travi. Mu kar “malo” zavidamo. Ko prispemo v CŠOD, se učitelj Matej loti trebljenja nabranih gob, ki jih bomo v četrtek s pomočjo šefa kuhinje sami skuhali v okusno gobjo omako, mi pa odidemo na odlično kosilo.
Po kosilu sledi kratek počitek nato sledi trening veslanja za petkovo finalno tekmovanje in lokostrelstvo. Seveda se učenci obeh skupin po določenem času zamenjamo tako, da smo oboji deležni obeh veščin.
Sledi popoldanska delavnica na temo “Osem krogov odličnosti”. V delavnici, ki je potekala na igrišču doma in jo je vodila učiteljica Urška, smo skozi igro in medsebojno sodelovanje okrepili pozitivne vrednote.
Po večerji smo se zbrali v telovadnici doma. Presenečenje! S pomočjo tabličnih računalnikov smo z učiteljico Tino iz CŠOD v skupinah ustvarjali svoje “stop motion” animacije. Vse animacije smo si na koncu skupaj ogledali in prav vse so bile odlične!
Utrujeni od z aktivnostmi napolnjenega dneva in polni lepih spominov smo komaj zbrali moči za večerno umivanje in za skok v pižamo. Ob 22.00 smo že vsi trdno spali.
Fotografije


Četrtek, 20. kimavca 2018
7.00 “Kiiikiiiirrrriiikiiii…”. Le od kod se je zopet vzel ta petelin? Ah ne, ni petelina. Samo budnica iz zvočnika. Jutranji ritual, ki smo ga sedaj že vsi vajeni,  opravimo suvereno. Tudi ocene za pospravljenost naših sob postajajo vrhunske.
Ob 8.30 zbor pred domom v opremi za pohod. Učiteljica Tina preveri opremljenost in ponovi pravila hoje v hribih. Zanima nas, kam gremo? Odgovor je kratek in odločen: “V hribe!” OK, upajmo, da bomo zmogli. Pot nas vodi skozi gozd, po pobočjih, strugah potokov, čez različne naravne prepreke, delno tudi po gramozni cesti. Sopihamo, kot parne lokomotive. Pri izvirih vode si polnimo posode za vodo, malo počivamo, ponovno hodimo. Pridemo do “gozdne meje”. Gozd se konča, naprej pa krasna planota, ki ji domačini pravijo “planina”. Na njej se pasejo krave in konji. Vse živali nas opazijo, nekatere se nam v znak dobrodošlice tudi približajo. Kot da bi bile vesele, da končno po dolgem času vidijo “živo dušo”. 🙂 Vzpenjajoča se pot nas vodi proti našemu cilju. Pogled nazaj. Za nami se dviga očak vseh gora in slovenski državni simbol. Pogled nanj je veličasten in krasen. Prispemo na cilj. Vzpon se konča. Kaj neki je na drugi strani hriba? Jooooj, neeeeeeeeeee! Prepad! Na eni strani lep hrib, na katerem se svobodno paseta dva veličastna konja, na drugi strani prepadne stene. Pred prepadom nas ščiti varovalna ograja vendar vseeno raje ostanemo na varni oddaljenosti. Uživamo v čudoviti pokrajini, opazujemo Triglav, se igramo s konjema, jima dajemo priboljške in pojemo malico. Preko prepadnih sten v slovo pomahamo našim rojakom na avstrijskem koroškem in že se odpravimo nazaj v dolino. Na poti nazaj ponovno gremo čez planino s kravami. Kot da bi želele povedati: “Pridite še kaj!” Z veseljem! Čim prej! Tu zgoraj je res lepo.
Pot navzdol je hitrejša, saj nas učiteljica vodi bo bližnjici. Resda je malo bolj strma vendar vseeno zelo zanimiva…. Na poti smo ob enem izmed potočkov našli okamenelo školjko, ki je stara približno 60 milijonov let!
Ob prihodu v dom je sledilo okusno kosilo. Po kosilu smo lahko v prostem času veslali in se igrali na igrišču. V popoldanskem delu dejavnosti smo se naučili izdelovati kresove in zanetiti ogenj s kresilnim kamnom, plezali smo plezalni steni ter prisostvovali delavnici na temo “Osem krogov odličnosti”. Vmes je skupina učencev s prijaznim šefom kuhinje, g. Nijazom, skuhala okusno gobovo omako iz včeraj nabranih gob. Učitelj Matej je pripravil čisto pravo ognjišče na katerem smo si zvečer sami spekli hrenovke, ki smo jih pojedli skupaj z gobovo omako in jajčka z gobami, ki jih je poleg vsega ostalega za nas pripravil še g. Nijaz. Večerja je bila vrhunska!
Po večerji, od 20. do 22.30 ure je sledil disko, kjer je DJ Silviano M. vrtel muziko po našem izboru. No, včasih je kaj zavrtel tudi za svojo dušo ampak mu ne zamerimo, saj smo kljub temu bili večino časa na plesišču.
Umivanje, pižama, spanje. Dan, ki je bil prežet z vrsto zanimivih dejavnosti, nam bo še dolgo ostal v lepem spominu. Lahko noč.
Fotografije


Petek, 21. kimavca 2018
7.00. Le kdo navsezgodaj “navija” remix Avsenikove uspešnice Na Golici? Joj, pa komaj smo zaprli oči, pa moramo že vstati? Zaslišimo skladbo “Gorska roža“? Nič, vstati je treba. Še zadnjič ponovimo jutranji ritual, ki ima danes dodatno nalogo: zlaganje osebnih stvari nazaj v kovčke in torbe. “Le kako neki je vso to opremo uspelo našim staršem zložiti v kovčke?”, se sprašujejo nekateri izmed nas. 🙂 Sledi generalno čiščenje spalnic, kjer naletimo na nekaj kosov osebnih oblačil, ki nikakor ne morejo najti lastnika. 🙂 Kovčke in torbe znosimo v telovadnico, nato pa na zajtrk. Pred začetkom dopoldanskih aktivnosti, finalnim “Trilobojem”, se nas večina zbere v telovadnici. Nekdo na “boombox” navije Sheeranovo skladbo “Perfect”, ki jo je že prejšnji večer “vrtel” naš DJ Silviano v priredbah PMJ-a in Andree Bocellija. Žalostni smo, da je teh nekaj krasnih dni šole v naravi tako hitro minilo. Stisnemo se v krog in zaplešemo. No, po svoje je pa tudi “fajn”, da gremo domov.
Pred finalnim “Trilobojem” nas učitelja Matej in Martina iz CŠOD naučita izdelovati improvizirana nosila, narejena iz pohodnih jaken in šotorskega platna. Triloboj je končno tekmovanje skupin učencev na CŠOD Trilobit, kjer vsaka skupina šteje po tri naključno izbrane učence, vključuje pa tri panoge: veslanje s čolnom okoli boje, sestavo improviziranih nosil z nošnjo “ranjenca” in metanje žoge na koš. Učitelja nam nazorno predstavita izvedbo in pravila vsake panoge.
Triloboj se začne! Prvih nekaj skupin opravi nalogo nato pa… joj… groza! Ena učenka zavpije: “Hitro, prinesite nosila! Sošolka je padla in je poškodovana.” Prekinemo tekmovanje. Nemudoma in brez pomišljanja sestavimo nosila in poškodovano sošolko odnesemo bližje domu. Skupaj z učitelji z naše šole in iz CŠOD  jo oskrbimo in ji nudimo prvo pomoč. Izgleda, da si je sošolka zvila gleženj, vidnih poškodb ni, le bolečina ob premikanju. Učitelji razmišljajo, da bi jo odpeljali na Jeseniško urgenco vendar je do odhoda proti domu manj kot dve uri. Po pogovoru s starši sošolke se odločijo, da jo bodo na urgenco odpeljali v Mariboru. Nadaljujemo s Trilobojem, ki ga na srečo zaključimo brez dodatnih nezgod. Sledi kosilo. V času kosila prispe naš avtobus zato prtljago po kosilu znosimo v prtljažnik avtobusa. Zberemo se na igrišču pred domom, kjer skupaj z učiteljico Urško odplešemo en zabaven “flash mob“. Sledi uradna razglasitev rezultatov v Triloboju. Prve tri ekipe prejmejo lepe medalje v obliki Trilobitov. Prav tako prejmejo nagrado deklice za najlepše pospravljeno sobo, fantje iz najslabše pospravljene sobe pa morajo “za nagrado” pobrati ovitke bombonov, ki so jih nekateri sošolci tekom tedna odvrgli preko oken doma. 🙂
Našim gostiteljem se zahvalimo za gostoljubnost in za vse krasne trenutke, ki smo jih preživeli z njimi. Poslovimo se. Tik pred odhodom naredimo še spominsko fotografijo.
Rahlo utrujeni, vendar polni lepih spominov se s super udobnim avtobusom odpeljemo proti našemu pravemu domu. Vmes naredimo “obvezni” postanek na Trojanah za nakup okusnih krofov. Ob 16.40 prispemo pred šolo.

Zvečer izvemo, da so starši poškodovano sošolko odpeljali na urgenco v Mariboru in, da so zdravniki potrdili predhodno domnevo učiteljev, da ima zvin gležnja. Predpisali so ji mirovanje.

Konec dober, vse dobro! 🙂 To šolo v naravi bomo za vedno ohranili v lepem spominu.
Fotografije


Besedilo, fotografije in video posnetki: S. Muršec. / Dodatne fotografije: I. Kamplet


 

(Skupno 726 obiskov, današnjih obiskov 1)
 

Oznake: , , , , , , , , , , , ,