V četrtek, 20. 9. in v petek, 21. 9., je pouk v nekaterih razredih za kratek čas potekal malo drugače. Učenci so si v kratkih delavnicah ogledali in nahranili edinega sesalca, ki leti – netopirja.
Učenci so se v gibalnici pridružili specialni pedagoginji Klari Bračič. Učiteljica je s pomočjo citata Alberta Einsteina (The world is a dangerous place, not because of those who do evil, but because of those who look on and do nothing.) odprla razpravo, kako soudeleženi smo pri dogajanju, če situacijo opazujemo in ne naredimo nič.
Učencem je pojasnila, da je nekega dne prišla domov pozno zvečer in se znašla v neprijetnem položaju, ko je doma našla mladiča turške grlice, ki je padel iz gnezda in ga je sin prinesel domov. Brez informacij ni vedela, kako ptici lahko pomaga, na koga se lahko obrne …
Zadeva pa je dokaj enostavna, saj v Sloveniji poleg Azila za prostoživeče živali na Koroškem obstaja veliko društev, ki ti svetujejo preko telefona ali pa pridejo žival iskati (na domov).
Učenci so ugotovili, da učiteljica Klara ni potrebovala veliko časa, denarja ali energije, da je skupaj z Azilom grlici dala novo priložnost. Vse, kar pri tem potrebuješ, je želja, da nekaj narediš, da si aktiven.
Vse to je učiteljico pripravilo na najdbo sredi mesta. Učenci so s pomočjo trditev spoznali glavne značilnosti najdene živali, zelo hitro pa so ugotovili, da je učiteljica Klara v mestu našla mladička netopirja. Netopirčka je najprej prevzelo Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev (SDPVN), nato pa ga je, v sodelovanju z gospo Moniko Podgorelec iz Društva, v oskrbo za krajši čas prevzela učiteljica Klara.
Učenci so si ogledali nekaj slik in videoposnetkov netopirja Sliška Krempka. Nato pa so precej presenečeno ugotovili, da je Sliško Krempko ves čas z njimi. V tišini in miru so si ga previdno ogledali, ga opazovali (in poslušali), ko ga je učiteljica nahranila ter ga nato na podlagi slik primerjali s preostalimi, v Sloveniji živečimi vrstami. Pogovorili smo se o stvareh, ki netopirje ogrožajo ter da smo živalim dolžni pomagati, saj smo za njihove težave soodgovorni (saj ogrožamo njihov življenjski prostor, postavljamo ograje, zapiramo stare stavbe). Informacije o tem, kako pomagati, so le dva klika stran, pa še težko ni! Če ne najdeš informacije, na koga se obrniti, lahko pokličeš tudi 112, pa te oni povežejo s tistim, ki ti lahko tako pomoč nudi!
ODZIVI UČENCEV
MIA BRANKA, 5. b: “Všeč mi je bilo, da sem videla netopirčka in kako je jedel. Slišala sem ga, kako je cmokal.”
DOLORES GODEC, 6. b: “Na delavnici mi je bilo všeč, še posebaj, kako smo hranili netopirčka. Ima zelo zanimivo ime! Zelo me zanima, kako se lahko netopirji v spanju držijo tako, da visijo iz stropa.”
DARKO PLIBERŠEK, 9. a: “Zelo zanimivo, poučno in koristno mi je bilo izvedeti, da obstajajo internetne strani, kjer lahko izvem, kako pomagati živali, npr. ptici, ki jo najdem na tleh. Upam, da bi tudi jaz, če bom kdaj našel kakšno žival, imel možnost to žival še kdaj videti, kot jo je lahko učiteljica Klara. Všeč mi je bilo, ko sem videl netopirja, kako je, če pa sem zelo pozorno poslušal, pa sem slišal, kako gricka.”
KAKO POMAGATI, KOGA POKLICALI?
http://www.dzzz.si/sl/kaj-storiti-ce-najdete-poskodovano-divjo-zival.html
http://www.arso.gov.si/narava/%C5%BEivali/zato%C4%8Di%C5%A1%C4%8De/
http://www.springalive.net/sl-si/springalive/finding-baby-birds-29
